Priljubljene Objave

Izbira Urednika - 2019

Ali je možno hoditi v cerkev z mesečnikom, priznati in občestvu

Cerkvena veranda se nahaja v zahodnem delu templja, to je hodnik med vhodom v tempelj in dvoriščem. Pretvarjanje je dolgo služilo kot prostor za zaslišanje ne-krstnikom, napovedanim ljudem, tistim, ki jim je bil določen čas prepovedan vstop v tempelj.

Ali obstaja nekaj žaljivega za krščana, da je zunaj cerkvenega ministrstva, sodelovanje v spovedi, občestvo za nekaj časa?

Menstrualni dnevi niso bolezen, greh, ampak naravno stanje zdrave ženske, ki poudarja njeno sposobnost dajati otroke v svet.

Zakaj se potem postavlja vprašanje - ali je možno pri menstruaciji priznati?

Stara zaveza namenja veliko pozornosti konceptu čistoče, ko vstopa pred Boga.

Za obdelavo odplak:

  • bolezni v obliki gobavosti, svinj, razjed,
  • vse ženske in moški
  • dotikanje trupla.

Judje pred izhodom iz Egipta niso bili eni ljudje. Poleg tega, da so častili Enega Boga, so si izposodili veliko poganskih kultur.

Judaizem je verjel, da je nečistost, mrtvo telo - en koncept. Smrt je kaznovanje Adama in Eve za neposlušnost.

Bog je ustvaril človeka, svojo ženo, popolno v lepoti in zdravju. Človeška smrt je povezana s spominom na grešnost. Bog je življenje, vsaka nečista stvar nima pravice, da bi se ga dotaknila.

Potrditev tega lahko najdete v Stari zavezi. Knjiga Leviticus, poglavje 15, jasno navaja, da "se ne samo žene štejejo za nečiste med odtokom krvi, ampak vsakdo, ki se jih dotakne."

Za referenco! Med menstruacijo je bila komunikacija, osebni dotik med katerokoli osebo in »nečisto« žensko prepovedana ne samo v templju, ampak tudi v vsakdanjem življenju. To pravilo se je nanašalo na moža, ki je prepovedal vse vrste spolnih aktivnosti med menstruacijo.

Ko se otrok rodi, se sprosti tudi kri, zato je bila mlada mati šteta za nečistega 40 dni ob rojstvu fanta, 60 let po rojstvu dekleta.

Paganske duhovnice so bile zaradi slabosti ločene od obredov, po njihovem mnenju je iz krvi izginila magična moč.

Čas krščanstva je v tej zadevi spremenil.

Nova zaveza - nov pogled na čistost

Jezusov prihod je korenito spremenil koncept daritve za greh, pomen čistosti.

Kristus jasno pravi, da je življenje (Janez 14: 5–6), preteklost je končana.

Odrešenik se sam dotakne mladičevih smrtnih postelj in oživi vdovega sina. (Luka 7:11 - 13)

Ženska, ki je 12 let trpela zaradi krvavitve in je vedela za prepoved Stare zaveze, se je sama dotaknila roba njegove obleke. Hkrati jo je veliko ljudi dotaknilo, ker je bilo okoli Kristusa vedno veliko ljudi.

Jezus je takoj začutil, da iz njega izvira zdravilna moč, ki se je imenovala nekoč bolan človek, vendar je ni vrgel kamne, ampak ji je dejal, naj deluje drzneje.

Pomembno je! Nikjer v Novi zavezi ni pisano o nečistosti krvavitve.

Apostol Pavel, ki je poslal pismo Rimljanom, v 14. poglavju, pravi, da sam nima nobene nečiste stvari. Ljudje si sami ustvarijo »nečistost«, potem vanje verjamejo.

Apostol piše o prvi poslanici Timoteju, četrto poglavje, vse je treba sprejeti, zahvaliti Bogu, ki je vse naredil dobro.

Menstruacija je proces, ki ga je ustvaril Bog, ne morejo obravnavati nečistoč, še manj pa ločiti nekoga od zaščite, Božje milosti.

V Novi zavezi apostoli, ko govorijo o nečistočah, pomenijo uporabo živilskih proizvodov, ki jih Tora prepoveduje, kar je za Judje nesprejemljivo. Svinjina je pripadala nečisti hrani.

Tudi prvi kristjani so imeli problem - ali je med menstruacijo možno sprejeti občestvo, sami so morali sprejeti odločitev. Nekdo, ki je sledil tradiciji, kanonom, se ni dotaknil ničesar svetega. Drugi so verjeli, da jih nič ne more ločiti od Božje ljubezni, razen greha.

Mnogi verniki moških in žensk med menstruacijo so priznali in prejeli obhajilo, ne da bi v besedi našli besede Jezusove pridige o prepovedi.

Odnos zgodnje cerkve in svetih očetov časa do vprašanja mesečnega

S prihodom novega prepričanja ni bilo jasnih konceptov niti v krščanstvu niti v judovstvu. Apostoli so se ločili od Mojzesovih naukov in niso zanikali navdiha Stare zaveze. Hkrati se o ritualni nečistoti praktično ni razpravljalo.

Zgodnji očetje zgodnje cerkve, kot so Metod Olimpijski, Origen, mučenik Justin, so vprašanje čistosti obravnavali kot pojem greha. Nečisti, v njihovem smislu, pomenijo grešno, to velja za ženske, čas menstruacije.

Origen je pripisal ne samo menstruacijo, temveč tudi spolne odnose z nečistočami. Preziral je Jezusove besede, da sta se s soustvarjanjem spremenila v eno telo. (Mat.19: 5). Njegov stoicizem, asketizem v Novi zavezi ni bil potrjen.

Antiohijska doktrina iz tretjega stoletja je prepovedala levitske nauke. Nasprotno, Didaskalya obsoja kristjane, ki so za čas menstruacije zapustili Svetega Duha in ločili telo od cerkvenih služb. Očetje v tistem času menijo, da je isti bolnik, ki krvavi, osnova za njegovo opominjanje.

Klementi Rimljani so odgovorili na problem - ali je med menstruacijo možno iti v cerkev in trditi, da je oseba, ki je nehala na liturgijo ali sprejeti obhajilo, pustila Svetega Duha.

Krščan, ki med menstruacijo ni prestopil praga templja in se ne dotika Svetega pisma, lahko umre brez Svetega Duha in kaj potem? Sveti Klement v »apostolskih odlokah« je trdil, da niti rojstvo otroka, niti kritični dnevi niti nečistoče ne onesnažujejo človeka, ne more ga ločiti od Svetega Duha.

Pomembno je! Klementi Rimljani so obsodili kristjane na prazne govore, vendar je rojstvo, krvavitev in telesne napake obravnaval kot naravne stvari. Prepovedi je imenoval izum neumnih ljudi.

Gregory Dvoeslov je stal tudi na strani žensk in trdil, da naravni procesi, ki jih je Bog ustvaril v človeškem telesu, ne morejo biti razlog za prepoved obiskovanja cerkvenih obredov, za priznanje, za pričevanje.

V Gangrski katedrali so postavili tudi vprašanje ženske nečistosti med menstruacijo. Duhovniki, ki so se zbrali leta 341, so obsodili evastatovce, ki so menili, da niso le nečistoče, temveč tudi spolne odnose, ki duhovnikom prepovedujejo poroko. V lažnem poučevanju je bila razlika med spoloma uničena, oziroma, ženska je bila enačena z moškim v obleki, obnašanju. Očetje Gangrskega Soborja so obsojali evstinijsko gibanje, branili ženskost kristjanov in prepoznali vse procese v njihovem telesu kot naravne, ki jih je ustvaril Bog.

V šestem stoletju je Gregor Veliki, rimski papec, prevzel strani zvestih župljanov.

Sveti Avgustin iz Canterburyja, ki je postavil vprašanje o menstrualnih dnevih, nečistosti, je papež zapisal, da krivda kristjanov v teh dneh ni, ne more biti prepovedana priznati, sprejeti občestva.

Pomembno je! Po Gregorju Velikem je zaslužna pohvala za ženske, ki se vzdržijo obhajila zaradi spoštovanja in ki so ga med menstruacijo sprejele zaradi velike ljubezni do Kristusa, in niso obsojene.

Učenje Gregorja Veliča je trajalo do sedemnajstega stoletja, ko je bilo kristjanom ponovno prepovedano vstopati v cerkev med menstruacijo.

Zgodnja ruska cerkev

Rusko pravoslavno cerkev so vedno označevali strogi zakoni v zvezi s kritičnimi dnevi žensk, kakršnekoli vrste iztekov. Ne postavlja niti vprašanja - ali je med menstruacijo možno iti v cerkev. Odgovor je nedvoumen in se ne more pogajati - ne!

Še več, po Nifontu iz Novgoroda, če se rojstvo začne prav v templju in se tam rodi otrok, potem se cela cerkev šteje za ogroženo. Zapečatena je za 3 dni, ponovno posvečena, branje posebne molitve, ki jo je mogoče najti z branjem "Spraševanja Kirika".

Vsi prisotni ob istem času v templju so veljali za nečiste, lahko so ga zapustili šele po čiščenju Trebnikove knjige.

Če je krščanska ženska prišla v tempelj "čisto", potem je imela krvavitev, je morala nujno zapustiti cerkev, sicer bi jo čakala polletna pokora.

Čistilne molitve učiteljeve knjige so še vedno recitirane v cerkvah takoj po rojstvu otroka.

To vprašanje je veliko polemik. Problem dotika »nečiste« ženske v predkrščanskih časih je razumljiv. Zakaj se danes, ko se otrok rodi v svetem zakonu in je dar od Boga, rodi njegova mati, vsak, ki se jo dotakne, se oskrunjuje?

Sodobni spopadi v ruski cerkvi

Šele 40 dni kasneje je krščancu dovoljen vstop v tempelj, če je popolnoma »čista«. Na njej se izvaja obred cerkva ali predstavitev.

Sodobna razlaga tega pojava je utrujenost porodnice, ki naj bi jo poiskala. Kako potem razložiti, da se resno bolnim priporoča, da pogosteje obiskujejo tempelj, da vzamejo zakrament in ga očistijo s krvjo Jezusa?

Služabniki današnjega časa razumejo, da zakoni knjige zahtev niso vedno potrjeni v Svetem pismu in svetih spisih cerkvenih očetov.

Poroka, razmnoževanje in nečistost je nekako težko povezati.

1997 je izvedel prilagoditve glede tega vprašanja. Sveti sinod Antiohijski patriarh Ignacij IV. Se je odločil, da bo spremenil besedilo knjige Knjige pogovorov v zvezi s svetostjo poroke in čistostjo krščanskih žensk, ki so rodile otroka v skupnosti, ki jo je posvetila cerkev.

Kretska konferenca iz leta 2000 priporoča, naj jo ob držanju cerkve ali predstavitvi mlade matere blagoslovi in ​​ne govori o nečistosti.

Pomembno je! Ob uvajanju matere cerkev blagoslovi otrokov rojstni dan, če je mati fizično močna.

Po Kreti so pravoslavne cerkve prejele nujna priporočila, da bi vsem župljanom posredovale, da je njihova želja po obisku templja, priznanje in sprejem zakramenta dobrodošla, ne glede na kritične dni.

Sv. Janez Zlatoust je bil kritičen do kanonistov, ki so trdili, da je obisk cerkve v kritičnih dneh nesprejemljiv.

Dionizij Aleksandrijski je zagovarjal spoštovanje kanonov, vendar je življenje pokazalo, da sodobne cerkve ne spoštujejo vseh zakonov.

Kanoni ne bi smeli vladati Cerkvi, ker so napisani za tempeljske službe.

V kritičnih dnevih se pojavlja maska ​​pobožnosti, ki temelji na predkrščanskih učenjih.

Sodobni patriarh Pavel Serbsky tudi ne smatra ženske v kritičnem dnevu duhovno nečistega ali grešnega. Trdi, da lahko med menstruacijo kristjan prizna, sprejme občestvo.

Njegova svetost Patriarh piše: »Mesečno čiščenje ženske je ne naredi ritualno, molčeče nečisto. Ta nečistost je samo fizična, telesna in tudi izpusti iz drugih organov. Poleg tega, ker sodobni higienski izdelki lahko učinkovito preprečijo, da bi tempelj postal nečist z nenamernimi krvavitvami, verjamemo, da s te strani ni dvoma, da lahko ženska v mesečnem čiščenju s potrebnimi negovalnimi in higienskimi ukrepi gre v cerkev , poljubljanje ikon, jemanje antidorja in posvečene vode ter sodelovanje pri petju. "

Pomembno je! Jezus je sam očistil ženske in moške s svojo kri. Kristus je postal meso vseh pravoslavcev. Potisnil je telesno smrt tako, da je ljudem dal duhovno življenje, neodvisno od stanja telesa.

Razlogi za prepoved


Da bi ugotovili, ali se lahko udeležite cerkve med obdobjem, morate prebrati biblijo in poskusiti najti odgovor v njej. Prepoved vstopa v cerkev v Stari zavezi je bila fizična motnje v človeškem telesu:

  • Nalezljive bolezni
  • Vnetni procesi v aktivni fazi,
  • Izločanje uretre pri moških
  • Menstruacija pri ženskah.

Poleg tega je bilo prepovedano obiskati templje, ki so imeli fizični stik s pokojnikom (pranje, priprava na pokop). Mlade matere obiskujejo cerkev 40 dni po rojstvu sina in po 80. njihovi hčerki.

Prepoved ženskam z menstruacijskim ciklusom pripisujemo dejstvu, da v cerkvi ni mogoče preliti krvi. Duhovniki ali župljani morajo po poškodbi zapustiti tempelj in ustaviti krvavitev onkraj njenih meja. Krv na tleh, ikone ali svete knjige je nesprejemljiva, saj jo je treba po tem ponovno posvetiti.

S prihodom Nove zaveze se je zmanjšal seznam pogojev, ki prepovedujejo obisk cerkve. Še vedno je 40 dni od rojstva otrok in menstruacije. Slednji se obravnavajo kot greh. Začetek menstrualnega ciklusa, po nekaterih interpretacijah, priča o mrtvem jajcu in spontanem splavu.

V Novi zavezi obstajajo dokazi, da Jezus zdravi žensko z krvavitvijo iz maternice. Med slovesnostjo se ga je dotaknila z roko in krvavitev se je ustavila. Nekateri duhovniki so to stanje ženske povezali z možnostjo rojstva novega življenja, ki ga je Bog dal ženskam. Drugi so menili, da je za prvo gre za žensko, Eve.

Odnos moderne cerkve


Ali je možno odhajati v cerkev z mesečnimi obdobji? S tem vprašanjem mlade ženske pridejo k duhovnikom in prosijo za nasvet. Dovoljenje ali ne, je osebna zadeva ministra.

Duhovniki smejo obiskovati cerkev, ne pa:

  1. Namestitev sveč
  2. Dotaknite se slik.

Dovoljeno, da grem in molim v templju. Duhovniki so prizanesljivi bolnikom. Nekatere ženske in dekleta so zaskrbljene zaradi krvavitev iz maternice med vzpostavitvijo menstrualnega ciklusa in njegovim zaključkom. Na žalost jih medicina ne more takoj ustaviti. Periodično zdravljenje ne prinese rezultatov. Potem gredo z molitvijo k Gospodu in svetnikom za zdravje.

V takih situacijah je treba v cerkvi izreči prvo molitev, pri tem pa postaviti svečo. Pred molitvijo je običajno, da gre skozi obred spovedi in obhajila. Pred njim je sveti oče opozorjen na svoj položaj in prosi za blagoslov.

O vprašanju krsta

Sakrament krsta je sestavljen iz smrti grešnega mesa in njegovega ponovnega rojstva Svetega Duha. Človek se očisti od grehov in ponovno rodi v skladu s cerkvenimi običaji. Med krstom berejo molitve, jih operejo s sveto vodo.

Dojenčki so popolnoma potopljeni, odrasli pa se umijejo z glavo in obrazom. Po osebi, oblečeni v čista oblačila. Kljub sodobnim higienskim sredstvom, ženska z mesečno čisto dušo, vendar ne čisto telo. Zato zakrament krsta ne poteka med ciklom.

Vnaprej se pripravljajo na krst in če se je nenadna menstruacija začela prej in padla tisti dan, je bolje, da jo prenesemo na drug dan. Duhovnik vnaprej obvestie) Ko se otrok krsti, lahko duhovnik prepove mati, da sodeluje v krstu zaradi menstrualnega cikla.

Možnost priznanja

Vsak vernik se podvrže obredu spovedi. Namenjen je duhovnemu čiščenju. S svetovnimi težavami, neprimernim vedenjem se ljudje obračajo k duhovniku.

Duhovnik za človeka odstrani grešne misli in dejanja, daje nasvete in navodila za pravično življenje. Poleg duhovnega čiščenja je potrebna tudi telesna čistost. Med menstruacijo je to nemogoče, zato v takih dneh ne preidejo na spoved.

Sakrament občestva

To je skrivnost združevanja z Gospodom, ki ga je postavil pred trpljenjem. Potem je razdelil kruh in vino med apostoli, kakor meso in kri. Obred ima veliko skupnega s Kristusovimi dejanji.

Po službi in molitvi se ljudje približujejo oltarju v pričakovanju skodelice. Otroci gredo naprej. Ne pijejo iz skodelice, ampak odprejo svoja usta, da dobijo pijačo iz cerkve in poljubijo njeno bazo. V kakovosti kruha so prosphora.

Zakrament občestva je med menstruacijo prepovedan, izjema so bolezni, pri katerih se krvavijo iz maternice. Za občestvo oseba očisti dušo in mora biti čista telesna. To stanje ni izpolnjeno s fiziološkimi lastnostmi ženskega telesa.

Iskreno verjamem, da ženske z zapovedmi in kanoni evangelija obravnavajo z razumevanjem in dostojanstvom sprejemajo voljo duhovščine. Zato jim ni težko zavrniti občestva ali molitve v cerkvi.

Ali je možno v cerkev hoditi mesečno?

Uvodna opomba: Članek nune Vassa (Larina) je sprožil živahno razpravo o angleškem jeziku v internetu - veliko razprav, referenc in podrobnih odzivnih publikacij. Portal »Pravoslavje in mir« je glavne besedila razprave prevedel v ruski jezik.

Prevedeno iz angleščine Yulia Zubkova posebej za »Pravoslavje in mir«. Uredniki portala se zahvalijo nuni Vassa za veliko pomoč pri delu na ruskem besedilu.

Nun Vassa (Larina)

Ko sem v Francijo vstopil v samostan Ruske pravoslavne cerkve zunaj Rusije (ROCOR), sem se seznanil z omejitvami, ki so bile naložene moji sestri med njenim obdobjem. Čeprav ji je bilo dovoljeno hoditi v cerkev in moliti, ji ni bilo dovoljeno sprejeti obhajila, se priključiti ikonam ali se dotakniti antidorja, pomagati ali speči prosfora ali jih razdeliti, pomagati pri čiščenju cerkve ali celo za prižiganje svetilke ali svetilke moja lastna celica - to zadnje pravilo mi je bilo pojasnjeno, ko sem opazil neosvetljeno svetilko v ikoni drugega sestra. Ne spomnim se, da bi kdo od nas poskušal dvomiti v te ustanove, da bi jih utemeljil s čimerkoli - preprosto smo domnevali, da je menstruacija nekakšna »nečistost«, zato se moramo izogibati temam, ki smo jih posvetili, tako da nekako jih okužite.

Сегодня в Русской Православной Церкви существуют различные правила в отношении «ритуальной не/чистоты», которые варьируются от прихода к приходу, и чаще всего это зависит от местного священника. Популярная «Настольная книга» Сергия Булгакова исходит из того, что «церковные правила» запрещают женщинам во время менструации как приходить в храм, так и причащаться. [1] В России, однако, женщинам в основном разрешается приходить в храм во время менструации, но нельзя принимать Причастие, целовать иконы, мощи, крест, прикасаться к просфоре и антидору, или же пить святую воду. [2] На приходах за пределами России, насколько мне известно, женщины обычно только воздерживаются от причащения.

Članek, ki ga je napisal Njegova svetost patriarh srbskega Pavla, imenovan »Ali lahko ženska vedno pride v tempelj?« [3], se pogosto navaja kot primer zmernega mnenja, ki ženski z menstruacijo omogoča, da sodeluje v vsem, razen v zakramentu, ki se zdi, da je proti konceptu "obredne nečistosti". Vendar pa patriarh Pavel zagovarja drugo tradicionalno omejitev, ki ženski prepoveduje vstop v tempelj in sodelovanje v zakramentih štirideset dni po tem, ko je rodila otroka. [4] Ta prepoved, ki temelji tudi na konceptu »obredne nečistote«, je opažena v župnijah Ruske pravoslavne cerkve v tujini, ki so mi znane, tako v Nemčiji kot v ZDA. Vendar pa je na straneh moskovskega patriarhata mogoče najti dokaze, da ta praksa ni podprta povsod in je vprašljiva v župnijah, ki so podrejene Moskvi. [5]

Danes, v luči »feministične« teologije [6] in tradicionalističnega odziva nanj [7], obstaja skušnjava, da se vprašanju »ritualne nečistote« lotimo politično ali družbeno. Dejansko lahko ponižujoče vsakodnevne posledice zgoraj omenjenih omejitev v določeni meri otežijo ženske, ki so navajene na družbeno-politično kulturo Zahoda. Vendar pa pravoslavna cerkev tradicionalno nima družbeno-politične agende, [8] zaradi katere ta argument za to Cerkev ni primeren. Še več, strah, da je za žensko nekaj »ponižujoče«, je tuje pravoslavne pobožnosti, ki se osredotoča na ponižnost: ko se srečujemo z ovirami, omejitvami, žalostjo itd., Se naučimo spoznavati svojo grešnost, povečevati vero in upanje Božje milosti.

Tako bi ob razveljavitvi interesov enakosti opozoril na teološko in antropološko vsebino koncepta »ritualne nečistote«. Za naše cerkveno življenje se navsezadnje ne skrčimo na to, da sledimo določenim pravilom, beremo določene molitve in pravilno pokončanje ali celo ponižnost kot tako. Bistvo tega je teološki in antropološki pomen vsega tega. S tem počnemo določen pomen, določeno resnico naše vere. Zato danes zastavljam vprašanje: kaj pomen zavrnitev participa med menstruacijo? Kaj to govori o ženskem telesu? Kakšen je pomen prepovedi vstopa v tempelj po rojstvu otroka? Kaj to pove o rojstvu otroka? In kar je najpomembneje, ali je koncept »ritualne neaktivnosti / čistosti« v skladu z našo vero v Jezusa Kristusa? Kje izvira in kaj za nas pomeni danes?

Razmislite o svetopisemskih, kanonskih in liturgičnih virih in poskusite odgovoriti na ta vprašanja [9].

Stara zaveza

Najzgodnejši biblični dokaz o ritualnih omejitvah za ženske med menstruacijo najdemo v Stari zavezi, Levitski zakonik 15: 19-33. Po Levitskem zakoniku je bila nečista ne samo ženska, ki je menstruirala, ampak tudi vsak, ki se jo je dotaknil, je postal nečist (Levitski zakonik 15:24) in pridobil neko vrsto nečistočo na dotik. V naslednjih poglavjih Levitskega zakona (17-26, zakon svetosti) so bili spolni odnosi z njegovo ženo v tem času strogo prepovedani. Menili so, da rojstvo, tako kot menstruacija, daje tudi nečistost in podobne omejitve so bile naložene ženski, ki je rodila (Leviticus 12).

Judje so bili daleč od edinih v antičnem svetu, ki so uvedli takšne predpise. Paganski kulti so vključevali tudi prepovedi, ki so se nanašale na skrb za »ritualno čistost«: menili so, da menstruacija oskrunjuje in pogane duhovnike, ki ne morejo opravljati svojih verskih dolžnosti v templjih [10]. da tudi rojstvo otroka ogroža. Vendar so bili Judje poseben primer. Poleg njihovega izjemnega neupoštevanja krvi (Levitski zakonik 15: 1-18), so stari Judje verovali v nevarnost ženskih krvavitev, ki so se postopoma uveljavljale in še bolj okrepile v poznem judovstvu: Mišne, Tosefta in Talmud so še bolj podrobne o tej temi, kot biblija. [15]

Proto-evangelij Jakobov in Nova zaveza

Na samem začetku Nove zaveze je najsvetejša Devica Marija v skladu z zahtevami »obredne čistosti«. Glede na Pro-evangelizacijo Jakoba, apokrifno besedilo 2. stoletja, ki je služilo kot vir več svetih dni Matere Božje, Blažene Djevice živi v templju med dvema in dvanajstima, ko je bila zaročena z Jožefom in poslana živeti v svojo hišo "Da ne oskrbuje Gospodovega svetišča"(Viii, 2) [16].

Ko je Jezus Kristus začel pridigati, je v Judejskih vaseh zazvalo popolnoma novo sporočilo, ki je postavilo pod vprašaj globoko zakoreninjen položaj pobožnosti - tako farizeja kot starodavnega sveta kot celote. Razglasil je, da nas zgolj zlobni nameni, ki prihajajo iz srca, onesnažujejo (Marko 7:15). Naš Odrešenik je tako postavil kategorije "čistosti" in "nečistosti" izključno na področje vesti [17] - področje svobodne volje v odnosu do greha in kreposti, osvobajajoče vernike iz starodavnega strahu pred skrnavitvijo iz neobvladljivih pojavov materialnega sveta. On sam se ne obotavlja, da bi se pogovarjal s samarijanko in to so Judje prav tako menili, da je nekoliko nečastno. [18] Poleg tega Gospod ne očita kratke ženske, da se je dotaknila njegove obleke v upanju, da jo bo ozdravil: zdravi jo in hvali njeno vero (Matej 2: 20-22). Zakaj Kristus razkrije žensko množici? Janez Krizostom odgovori, da je Gospod "Odpre svojo vero vsakomur, da se drugi ne bojijo, da bi jo posnemali".[19]

Podobno je apostol Pavel opustil tradicionalni judovski pristop k starim pravilom glede »čistosti« in »nečistosti«, kar jim je omogočilo le zaradi krščanske ljubezni (Rimljanom 14). Znano je, da Pavel raje besedo "sveti" (άγιος) za besedo "čisti" [20] izrazi bližino Bogu in se tako izogne ​​predsodkom stare zaveze (Rim 1: 7, Kor 6: 1, 7:14, 2 Kor 1: 1 itd.)

Zgodnja cerkev in zgodnji očetje

Odnos zgodnje Cerkve do Stare zaveze ni bil preprost in ga ni mogoče podrobno opisati kot del tega dela. Niti judaizem niti krščanstvo nista imela jasne ločene identitete v prvih stoletjih: delila sta skupen pristop k nekaterim stvarem. [21] Cerkev je jasno priznala staro zaveto kot navdihnjeno Sveto pismo, hkrati pa se je odmaknila od časa apostolskega sveta (Apd 15) iz zapovedi Mojzesovega zakona.

Čeprav so apostolski možje, prva generacija cerkvenih pisateljev po apostolih, komajda obravnavali Mojzesov zakon o »ritualni nečistosti«, se te omejitve široko razpravljajo malo kasneje, od sredine 2. stoletja. Takrat postane jasno, da je »pismo« Mojsijevega zakona postalo tujsko za krščansko misel, saj ga krščanski pisci poskušajo dati simbolni razlagi. Metod Olympian (300), Justin Martyr (165) in Origen (253) interpretirajo levitske kategorije »čistosti« in »nečistosti« alegorično, to je, kot simboli kreposti in greha [22], prav tako vztrajajo, da sta krst in evharistija zadostna. »čiščenje« kristjanov. [23] Metodij Olimpijski v svoji razpravi piše:Jasno je, da tisti, ki je bil nekoč prečiščen z novim rojstvom (krst), ne more biti bolj okužen s tem, kar je omenjeno v zakonu"[24]. Na podoben način, Klement Aleksandrijski piše, da zakonca ne morata več kopati po seksu, kot je predpisano z Mojzesovim zakonom.ker", Pravi St. Climent,"Gospod je očistil zveste skozi krst za vse poroke».[25]

Klementovo odprt odnos do spolnih odnosov v tem odlomku kljub temu ni tipično za avtorje tistega časa [26] in celo za samega Clementa. [27] Za te avtorje je bilo bolj značilno, da so vsi predpisi Mojzesovega zakona simbolični, razen za spolu in spolnosti. Pisec zgodnje cerkve je bil namreč nagnjen k temu, da vsako manifestacijo spolnosti, vključno z menstruacijo, zakonskimi razmerji in rojstvom, štejejo za »nečiste« in zato nezdružljive z udeležbo v liturgičnem življenju Cerkve.

Razlogi za to so bili številni. V času, ko se cerkveno učenje še ni kristaliziralo v določen dogmatični sistem, se je v teološkem zraku povečalo množico idej, filozofij in odkritih kriz, od katerih so nekateri padli v dela zgodnjih krščanskih pisateljev. Pionirji krščanske teologije, kot so Tertulijan, Klement, Origen, Aleksandrijski Dioniz in drugi visoko izobraženi ljudje tistega časa, so bili delno pod vplivom predkrščanskih verskih in filozofskih sistemov, ki so prevladovali v klasičnem izobraževanju svojega časa. Tako imenovani aksiom stoicizma ali stoično stališče, po katerem je spolni odnos upravičen le za namen razmnoževanja [28], ponavljajo Tertulijan [29], Lactantium [30] in Clement of Alexandria [31]. Mojzesova prepoved v Levitskem zakoniku 18:19 o spolnih odnosih med menstruacijo je tako dobila novo utemeljitev: ni bila samo »skrunitev«, če ni povzročila rojstva otroka, ampak je bil greh tudi v zakonu. V tem kontekstu opazite, da Kristus v evangeliju omenja le spolne odnose le enkrat: "... in dva postaneta eno meso" (Mt 19: 5), ne da bi omenila rojstvo otroka. [32] Tertullian, ki je v poznejših letih sprejel ultra-asketsko herezijo montanizma, je šel dlje od mnogih drugih in celo nemogoče menil, da je molitev po seksu. [33] Na slavni Origen je bil razvit sodobni eklekticizem povprečnega platonizma s svojim značilnim neupoštevanjem celotnega fizičnega in materialnega sveta na splošno. Njegove asketske in etične doktrine, ki so prvotno svetopisemske, najdemo tudi v stoikizmu, platonizmu in v manjši meri v aristotelizmu. Zato ni presenetljivo, da Origen meni menstruacijo kot »nečisto« v sebi in v sebi. [35] On je tudi prvi krščanski pisatelj, ki je sprejel koncepte stare zaveze v Levitskem zakoniku 12 o rojstvu otroka kot nečistega. [36] Morda je pomembno, da so navedeni teologi prišli iz Egipta, kjer židovska duhovnost mirno sobiva z razvijanjem krščanske teologije: judovska populacija, ki se je postopoma zmanjševala od začetka 2. stoletja v glavnem mestu Aleksandriji, je imela pogosto nepojasnjen, a močan vpliv na lokalne kristjane. ki so bili večinoma spremenjeni od Judov. [37]

Sirska Didaskalia

Razmere so bile drugačne v sirski prestolnici Antiohiji, kjer je močna židovska prisotnost predstavljala konkretno grožnjo krščanski identiteti. [38] Sirski Didkaliya, dokaz krščanske polemike proti judovskim tradicijam iz 3. stoletja, prepoveduje kristjanom, da bi spoštovali Levitske zakone, vključno s tistimi, ki se nanašajo na menstruacijo. Avtor opominja ženske, ki so se vzdržale molitve, lekcije Svetega pisma in evharistijo sedem dni med menstruacijo: »Če mislite, da ste ženske prikrajšane Svetega Duha v sedmih dneh čiščenja, potem, če ste takrat umrli, odšel boš prazen in brez upanja. " Didaskalia še naprej prepriča ženske v prisotnosti Svetega Duha v njih, tako da lahko sodelujejo v molitvi, branju in evharistiji:

»Sedaj pa razmislite o tem in se zavedajte, da se molitev sliši po Svetem Duhu in da so Sveto pismo besede Svetega Duha in so svete. Torej, če je Sveti Duh v vas, zakaj odtujite svojo dušo in se ne približujete delu Svetega Duha? «[39]

Drugim članom skupnosti daje naslednja navodila:

"Ne bi smeli biti ločeni od tistih, ki imajo menstruacijo, ker celo krvavita ženska ni bila zakoreninjena, ko se je dotaknila roba Odrešenikovega oblačila, je bila bolj verjetno vredna, da bi prejela odrešenje od svojih grehov." [40]

Omeniti je treba, da to besedilo opogumlja ženske z menstruacijo, naj sprejmejo zakrament in okrepijo njihov opomin s primerom iz svetega pisma o krvavi ženski v evangeliju po Mateju 9: 20-22.

Katedrala Gangrsky

Približno stoletje kasneje, pribl. Sredi 4. stoletja najdemo kanonične dokaze proti konceptu »obredne nečistosti« v zakonodaji lokalne katedrale, ki je bila sklicana v Gangri (105 km severno od Ankare) leta 341 AD. [41] na severni obali Male Azije, ki je obsodila skrajni asketizem privržencev Eustachea Sebastiana (377). [42] Eustatijevi menihi, ki so jih navdihnili dualistični in spiritualistični nauki, ki so bili takrat skupni v Siriji in Mali Aziji, omalovaženi zakon in poročeno duhovništvo. V skladu s tem pravilo 1 Sveta določa: t "Če kdo obsoja zakonsko zvezo, in njegova žena je zvesta in pobožna, se spravlja s svojim možem, prezira ali krivi, ker ne more vstopiti v kraljestvo: naj bo pod prisego". [43] Evstafiane ni hotel vzeti zakramenta iz poročenega duhovništva zaradi "obredne čistosti" [44], to prakso pa je obsodil tudi Svet, njegovo četrto pravilo:

"Kako lahko kdo govori o prezbiterju, ki je sklenil zakonsko zvezo, domnevno ne meni, da bo prejel daritev, ko bo opravil bogoslužje: naj bo pod prisego." [45]

Zanimivo je, da je eustinijanizem egalitarno gibanje, ki zagovarja polno enakost spolov. [46] Na ta način so ga spodbujali, ko so ženske privrženke Eustachea zrezale lase in se oblekle kot moški, da bi se znebile kakršnekoli podobnosti ženskosti, ki se je, tako kot vsi vidiki človekove spolnosti, štela za »profano«. Upoštevajte, da ta praksa eustinijskih žensk spominja na radikalne vrste sodobnega feminizma, ki se, kot se je, trudila, da bi se znebili vseh razlik med ženskami in moškimi. Svet obsoja to prakso v svojem 13. pravilu: t "Če določena žena zaradi namišljenega asketizma uporablja obleko in namesto običajnih ženskih oblačil obleče svojo moško obleko: naj bo pod prisego.". [47]

Z zavračanjem evastatovega monaškega življenja je Cerkev zavračala pojmovanje spolnosti kot profano, braniti je bilo svetost poroke in božansko ustvarjen fenomen, imenovan ženska.

Pravila egiptovskih očetov

V luči teh popolnoma ortodoksnih starih kanonov, kako lahko Cerkev danes uresniči kanone, ki nedvoumno podpirajo pojme »ritualne nečistote«? [48] ​​Kot je bilo že omenjeno, literatura Cerkve, vključno z besedili kanonov, ni bila oblikovana v vakuumu, temveč v sociokulturni zgodovinski resničnosti antičnega sveta, ki je zelo verjel v ritualno čistost in jo zahteval. [49] Najstarejše kanonsko pravilo, ki ženskam nalaga omejitve v stanju obredne nečistosti, je pravilo 2 Dionizija Aleksandrijskega (264), zapisano v AH 262:

«O ženah, ki so v čiščenju, ali je dovoljeno, da vstopijo v Božjo hišo v takem stanju, berem in prosim preveč. Kajti ne mislim, da bi se, če bi se bistvo zvestih in pobožnih, ki so v takem stanju, upali bodisi nadaljevati s Svetim obrokom, bodisi se dotakniti Kristusovega telesa in krvi. Ker se je žena, ki je krvavila 12 let, zaradi zdravljenja, ni dotaknila njega, ampak samo na robu njegovih oblačil. Ni dovoljeno moliti v kakršnem koli stanju in ne glede na to, kako se nahaja, da bi spominjali Gospoda in prosili za pomoč. Če pa nadaljujemo z dejstvom, da obstaja Sveto od svetih, ga lahko prepove ne čisto čista duša in telo.».[50]

Upoštevajte, da se Dionizij, tako kot sirski Didkaliya, sklicuje na krvavo žensko v Mattu. 9: 20-22, vendar pride do nasprotnega zaključka: ženska ne more vzeti zakramenta. Domnevalo se je, da je Dionizij prepovedal vstop ženskam v svetišče (oltar), ne pa tudi v cerkev. Ta hipoteza ni le v nasprotju z besedilom navedenega kanona, ampak tudi, da so laiki nekoč vzeli zakrament v oltarju. Nedavne liturgične študije so izpodbijale idejo, da so laiki kdaj sodelovali v oltarju. Zato je Dionizij mislil točno to, kar je napisal, in natanko toliko generacij vzhodnih kristjanov [53]: ženska z menstruacijo ne sme vstopiti v Božji tempelj, ker ni popolnoma čista duhovno in fizično. Zanima me, če to pomeni, da so vsi drugi kristjani popolnoma čisti, "katharoi." Najverjetneje to ni tako, ker je Cerkev na prvem ekumenskem svetu v Niceji leta 325. pr. Kr. Obsodila tiste, ki so se imenovali »katharoi« ali »čista«, starodavna novatska sekta. [54]

Pravoslavni komentatorji preteklosti in sedanjosti so pojasnili tudi Dionizijsko pravilo kot nekaj, kar je povezano s skrbjo za spočetje otrok. za ženske - "preprečiti, da bi moški spali z njimi ... da bi omogočili spočetje otrok". [55] Torej so ženske stigmatizirane nečiste, niso dovoljene v tempelj in Sveto obhajilo, da bi preprečile ljudem, da bi spali z njimi? Ne da bi upošteval predpostavko »seks samo za rojstvo otroka« te prepire, postavlja druga, bolj očitna vprašanja: ali je verjetno, da bodo moški spali z ženskami, ki so bile v cerkvi in ​​sprejele zakrament? Zakaj, drugače, naj se ženske vzdržijo občestva? Некоторые священники в России предлагают другое объяснение: женщины слишком устают в таком состоянии, чтобы внимательно слушать молитвы литургии и поэтому не могут подготовить себя достаточным образом к Святому Причастию. [56] Точно такое же рассуждение предлагается в случае женщин, которые родили ребенка: им надо отдыхать 40 дней. [57] То есть, неужели причастие не должно подаваться всем уставшим, больным, пожилым или еще почему-либо слабым людям? Как насчет слабослышащих? Ведь им тоже трудно внимательно слушать молитвы Литургии.
Как бы там ни было, существуют несколько других канонических текстов, налагающих ограничения на женщин в «нечистоте»: Правило 6-7 Тимофея Александрийского (381 н.э.), который распространяет запрет и на крещение [58] и Правило 18 так называемых Канонов Ипполита, относительно родивших женщин и повитух. [59] Примечательно, что oба эти правила, как и Правило 2 Дионисия, египетского происхождения.

Святой Григорий Великий

Похожим образом обстояли дела на Западе, где церковная практика обычно считала женщин во время менструации «нечистыми» до конца 6-го/начала 7-го столетия.[60] В это время Святитель Григорий, Папа Римский (590-604 н.э.), отец Церкви, которому традиция (неверно) приписывает составление Литургии Преждеосвященных Даров, высказал другое мнение по данному вопросу. В 601 году, св. Августин Кентерберийский, «апостол Англии», (604) писал святителю Григорию и спрашивал, можно ли разрешать женщинам с менструацией приходить в церковь и к Причастию. Podrobneje bom navedel St. Gregory:

«Ženske ne bi smeli v mesecu prepovedati vstopa v cerkev. Navsezadnje je ni mogoče kriviti za prekomerno zadevo, ki jo narava izloči, in dejstvo, da z njo ni samovoljna. Ker vemo, da se je ženska, ki trpi zaradi krvavitve, ponižno postavila za Gospoda, se je dotaknila roba njegove obleke in njena bolezen jo je takoj zapustila. Torej, če bi trpljenje zaradi krvavitve lahko hvalilo Gospodovo obleko, kako je lahko proti zakonu, da tisti, ki mesečno krvavijo, gredo v Gospodov tempelj?

... V takem času je nemogoče in ženski prepovedati, da sprejme zakrament svetega obhajila. Če ga ne upa sprejeti iz velikega spoštovanja (ex veneratione magna), je vredna pohvale (laudanda est) in če se strinja, ni obsojena (non judicanda). Dobronamerne duše vidijo greh tudi tam, kjer ni greha.

Kajti to, kar se dogaja od greha, se pogosto doseže nedolžno: ko doživljamo lakoto, se to zgodi brez greha. Hkrati pa je dejstvo, da doživljamo lakoto, krivda prvega človeka. Menstruacija ni greh. Pravzaprav je to popolnoma naraven proces. Toda dejstvo, da je narava tako motena, da se zdi, da je obarvana (videatur esse polluta) celo proti človeški volji, je posledica greha ...

Torej, če ženska sama razmišlja o teh stvareh in se odloči, da ne bo sprejela zakramenta Gospodovega telesa in krvi, bo hvalila svojo pravično misel. Če sprejema [sveto obhajilo] in je obkrožena z ljubeznijo do tega zakramenta v skladu s prakso svojega pobožnega življenja, ne bi smela, kot smo rekli, to posegati. " [61]

Opazite, da Svt. Gregory razume evangelijsko zgodbo o krvavi ženski - kot je sirski Didascalia - kot argument proti predpisi ritualnega ne / čistosti.

V zgodnjem srednjem veku je politika, ki jo je uvedel sv. Gregory, prenehala veljati, in ženskam z menstruacijo ni bilo dovoljeno, da bi sprejele obhajilo in so jih pogosto učile, da stojijo pred vhodom v cerkev. [62] Te prakse so bile na Zahodu običajne že v 17. stoletju. [63]

"Ritualna nečistost" v Rusiji

Kar se tiče zgodovine takšnih običajev v Rusiji, je bil pojem »obredne nečistosti« poznan poganskim Slovanom že dolgo pred sprejetjem krščanstva. Paganski Slovani, tako kot starodavni pogani na splošno, so verjeli, da se vsako manifestacijo spolnosti obredno oskrbuje. To prepričanje je v antični Rusiji po njenem krstu ostalo v bistvu nespremenjeno.

Ruska cerkev je imela zelo stroga pravila glede "nečistosti" žensk. V 12. stoletju je škof Novgorodski Nifont v The Questioning of Kirik razložil, da če bi ženska imela otroka v cerkvi, bi morala biti cerkev zapečatena tri dni in nato ponovno posvečena s posebno molitvijo. [65] Celo kraljeva žena, carina, je morala roditi zunaj doma, v kopeli ali »milo«, da ne bi oskrunila naseljene stavbe. Ko se je otrok rodil, nihče ni mogel zapustiti kopalnice ali vstopiti, dokler ni prišel duhovnik in prebral molitev iz knjige Trebnik. Šele po branju te molitve je lahko oče vstopil in videl otroka. [66] Če se je žensko mesečno obdobje začelo, ko je stala v templju, bi ga morala takoj zapustiti. Če tega ni storila, naj bi dobila pokoro v šestih mesecih posta s 50 loki na dan. [67] Čeprav ženske niso bile v stanju »nečistosti«, so zakrament sprejele pri kraljevih vratih z moškimi laiki, ampak na severnih vratih [68].

Molitve Requiema

Posebna molitev Requiema Ruske pravoslavne cerkve, ki se še danes bere prvi dan po rojstvu otroka, prosi Boga "očistiti materino umazanijo ..."In se nadaljuje"in odpusti svojemu služabniku to, malemu in vse hiše, istega leta se boš rodil kot mladenič in se ga dotaknil, in vse, ki ga najdejo ...". [69] Rad bi vprašal, zakaj prosimo za odpuščanje za vso hišo, za mamo in za vsehdotaknilji? Po eni strani vem, da so levitski zakoni vsebovali pojem oskrunjenja z dotikom. Zato vem, zakaj so starozavezni verniki menili, da je greh, da se dotakne »nečistega«. In vem, da so se pogani bali izlivanja krvi tako med porodom in med menstruacijo, ker so verjeli, da privlači demone. Vendar vam ne morem povedati, zakaj danes verniki prosijo za odpuščanje, ker se dotikajo ženske ali ženske, ki je rodila otroka, ker preprosto ne vem.

Druga serija molitev se bere 40 dni kasneje, ko se mami dovoli, da pride v tempelj za obred cerkvenega bogoslužja. Ob tej priložnosti duhovnik moli za svojo mater tako:

«očisti od vseh grehov, in iz vseh nečistosti ... da, brez sovražnosti, sprejmite svoj zakrament svetih skrivnosti ... umijte ga s umazanim telesom in umazanijo s svojo dušo, v izvedbi štiridesetih dni: delam zaslužen za občestvo iskrenega telesa in krvi. [70]

Danes se pogosto pravi, da ženska ne gre v cerkev štirideset dni po rojstvu otroka zaradi fizične utrujenosti. Vendar pa citirano besedilo ne govori o njeni sposobnosti za sodelovanje v liturgičnem življenju, temveč o njenem dostojanstvu. Rojstvo (ne spočetje) njenega otroka je v skladu s temi molitvami postalo vzrok za njeno fizično in duševno "nečistost" (umazanijo). To je podobno razpravi Dionizija Aleksandrijskega o menstruaciji: ženska ni popolnoma čista "v duši in v telesu".

Nova dogajanja v pravoslavnih cerkvah

Ni presenetljivo, da si nekatere pravoslavne cerkve že prizadevajo spremeniti ali izbrisati besedila Temniške knjige, ki temeljijo na dogmatsko ranljivih idejah o razmnoževanju, poroki in nečistosti. Navedel bom odločitev Svete sinode Antiohije, ki je potekala v Siriji 26. maja 1997, pod predsedstvom patriarha Ignatija IV:

Sklenjeno je bilo, da bi patriarhalni blagoslov spremenili besedila malega Requiema o poroki in njeni svetosti, molitve za ženske, ki so rodile in prvič vstopile v tempelj, ter besedila o storitvah..[71]

Teološka konferenca, ki se je sestala na Kreti leta 2000, je prišla do podobnih zaključkov: t

Teologi bi morali ... napisati preprosto in ustrezno razlago cerkvene službe in prilagoditi jezik samega obreda, da bo odražal teologijo Cerkve. To bo koristno za moške in ženske, ki bi morali dobiti resnično razlago službe: da obstaja kot dejanje daritve in blagoslova rojstva otroka, in da ga je treba storiti takoj, ko je mati pripravljena za normalne dejavnosti zunaj doma ...

Cerkev prosimo, da ženskam zagotovi, da so vedno dobrodošli, da pridejo in sprejmejo sveto obhajilo za vsako liturgijo, ko so duhovno in slavnostno pripravljeni, ne glede na čas v mesecu.. [72]

Prejšnja študija pravoslavne cerkve v Ameriki ponuja tudi nov pogled na "ritualno nečistost":

pojem, da ženske v menstruaciji ne morejo sprejeti svetega obhajila ali poljubiti križa in ikon, ali peči kruha za evharistijo ali celo vstopiti v predprostor cerkve, da ne omenjamo oltarnega območja, to so moralne in dogmatične prakse; nevzdržen z vidika strogega pravoslavnega krščanstva ... Sv. Janez Zlatoust je obsodil tiste, ki so spodbujali takšen odnos kot nevredno krščansko vero. Imenoval jih je vraževerne in mitske.. [73]

Takšne izjave so lahko neprijetne očitno zanemarjajo nekatera kanonična pravila, najprej 2. pravilo Dioniza Aleksandrijskega. Toda takšno zadrego je najpogosteje utemeljeno na napačni predpostavki, da je cerkvena "resnica", kot da bi bila povezana in zajamčena hkrati z nekaterimi nespremenljivimi, nedotakljivimi in za vedno obveznimi kodeksi. Če bi bilo tako - če bi resnično dobro počutje cerkvenega organizma bilo odvisno od izpolnitve kanonov, bi se ta organizem zdrobil pred mnogimi stoletji. Za veliko število kanonov iz Pravilnika (iz uradnega kanonskega kodeksa pravoslavne cerkve) se stoletja ne spoštujejo. Cerkev svojim pastirjem zagotavlja precejšnjo svobodo glede na kanonsko zakonodajo, tako da cerkvena hierarhija končno odloča, glede na božansko »oikonomijo« (hišno gradnjo), kako in kdaj uporabiti kanone - ali ne. Z drugimi besedami, Cerkev upravlja kanone - ne kanone Cerkve.

Navedemo samo nekatere od kanoničnih pravil, ki se danes ne izpolnjujejo. Pravila 15 Sveta Laodiceja (ok. 363/364) in 14. sedmega ekumenskega sveta (787) bralcem in pevcem prepovedujejo branje in petje v templju neuporabljenih. Toda v naši skoraj vsaki župniji nepotrjeni pojejo in berejo - moški, ženske in otroci. Pravila 22 in 23 istega sveta v Laodiceji prepovedujeta bralcem, pevcem in služabnikom, da nosijo orarion, ki je namenjen le đakonom, ki ga nosijo na ramenih, in subdakonom, ki ga nosijo na obeh ramenih navzkrižno. Vendar pa danes na škofovskih službah Ruske pravoslavne cerkve pogosto opazimo nepoučene podložnike, ki nosijo križev, ki kričijo kot poddijakoni. 2. pravilo Konstantinopola, ki je bil v cerkvi Hagije Sofije leta 879, navaja, da škof ne more biti menih. Natančneje, to pravilo razglaša neskladnost samostanskih zaobljub z škofovskim dostojanstvom. Sedanja praksa naše Cerkve je očitno v nasprotju z načelom, ki ga ta kanon potrjuje. Pravilo 69 katedrale v Trullu (691/2) prepoveduje, da bi vsi laiki - razen cesarja - vstopili v oltar. Ugotavljam, da nikoli nisem videl žensk, ki bi kršile to kanonsko pravilo. Toda moški in fantje vstopajo v oltar dokaj svobodno v vseh ruskih pravoslavnih cerkvah, ki sem jih obiskal. Lahko bi se vprašali, ali je za ženske in moške obvezno, da spoštujejo kanonsko zakonodajo ali kanone večzahtevajo za ženske?

Kakor koli že, moj cilj ni niti opravičiti niti obsoditi kršitev zgoraj navedenih kanonov. Takšna sodba je, kot je bilo že povedano, pravica cerkvene hierarhije. Hočem samo poudariti očitno dejstvo, da zanemarimo niz kanonskih pravil. Pravzaprav je to povsem v skladu s tradicionalno prakso pravoslavne cerkve in sama po sebi ne predstavlja grožnje njeni blaginji: kot lahko vidimo, je Cerkev izpolnila in uresničevala svojo varčevalno nalogo pri kršenju in celo popolni opustitvi nekaterih kanonskih pravil - vsak dan in stoletja.

Zaključek

Napisal bom kratek zaključek, ker besedila govorijo zase. Skrbno preučevanje virov in narave koncepta »ritualne nečistosti« razkriva precej neprijeten in dejansko nekrščanski fenomen pod masko pravoslavne pobožnosti. Ne glede na to, ali je ta koncept padel v cerkveno prakso pod neposrednim vplivom judovstva in / ali poganstva, nima podlage v krščanski antropologiji in soteriologiji. Pravoslavni kristjani, moški in ženske, so bili očiščeni v vodah krsta, pokopani in vstali z Kristusom, ki je postal naše meso in naša človečnost, smrtno smrtno smrtno smrt in nas osvobodil strahu. In vendar smo obdržali prakso, ki odraža starozavezni strah pred materialnim svetom. Zato vera v "ritualno nečistost" ni v prvi vrsti družbeno vprašanje, težava pa ni predvsem v poniževanju žensk. Namesto tega gre za poniževanje utelešenja našega Gospoda Jezusa Kristusa in njegove posledice za reševanje.

Opombe:

1. Priročnik duhovnika (Kharkov 1913), 1144.
2. Oglejte si vprašanja in odgovore očeta Maxima Kozlova na spletni strani cerkve Tatjane v Moskvi: www. st - tatiana. ru / indeks. html? did = 389 (15. januar 2005). Cp. A. Klutschewsky, “Frauenrollen und Frauenrechte in der Russischen Orthodoxen Kirche”, Kanon 17 (2005) 140-209.
3. Prva izdaja v ruskem in nemškem jeziku v četrtletni reviji berlinske škofije ROCOR v Nemčiji: »Ali lahko ženska vedno obiskuje tempelj?« Bilten nemške škofije 2 (2002) 24-26 in kasneje na spletu: http://www.rocor.de/ Vestnik 20022 /.

4 Ta prepoved je upoštevana v skladu z Knjigo zapovedi ruske pravoslavne cerkve. Glej Angleški prevod: Knjiga potreb Svete pravoslavne cerkve, trans. G. Shann, (London 1894), 4-8.
5 Oglejte si mesta župnij Moskovskega patriarhata v ZDA: www. russianchurchusa. org / SNCathedral / forum / D. asp? n = 1097,
in www. orto - rus. ru / cgi - bin / ns.
6 Glej sklepe medpravoslavnega posvetovanja o mestu žensk v pravoslavni cerkvi in ​​vprašanju reda žensk (Rhodes, Grčija, 1988). Glej prav tako
www.womenpriests.org/traditio/unclean.
7 Na primer, K. Anstall, »Moški in ženske jih je ustvaril«: preučitev skrivnosti človeškega spola Maksimos Izpovednik Kanadski pravoslavni semenišče pri spolih in človeški spolnosti 2 (Dewdney 1995), esp. 24-25.
8 Cp. G. Mantzaridis, Soziologie des Christentums (Berlin 1981), 129ff, id., Grundlinien christlicher Ethik (St. Ottilien 1998), 73.
9 Tiste, ki želijo poglobiti svoj zelo kratek pregled zgodovinskih in kanonskih virov o ritualni nečistosti, lahko navedemo v naslednji eksponacijski študiji: E. Synek, „Werber nicht v ö llig rein ist an Seele und Leib ...“ Reinheitstabus im Orthodoxen Kirchenrecht, „Kanon Sonderheft 1, (München-Egling a.d. Paar 2006).
10 E. Fehrle, Die kultische Keuschheit im Altertum in Religionsgeschichtliche Versuche in Vorarbeiten 6 (Gießen 1910), 95.
11 Tamzhe, 29.
12 Ibid, 37.
13 Cp. R. Taft, “Ženske v Cerkvi v Bizantiji: kje, kdaj in zakaj?” Dumbarton Oaks Papers 52 (1998) 47.4
14 I. Be'er, “Raztovarjanje krvi: Inbest zakonik in biblijska literatura,” v A.Brenne r (ur.), Feministični spremljevalec od Izhoda do Deutoronomy (Sheffield 1994), 152-164.
15 J. Neusner, Ideja čistosti v antičnem judovstvu (Leiden 1973).
16 M. James, Apokrifna Nova zaveza (Oxford 1926), 42. Cp. Taft, »Ženske« 47.
17 D. Wendebourg, “Die alttestamentli chen Reinheitsgesetze in der frühen Kirche,“ Zeitschrift20für Kirchengeschichte 95/2 (1984) 149-170.
18 Cp. Samariter, “Pauly-Wissowa II, 1, 2108.
19. V Matthaeum Homil. Xxxi al. XXXII, PG 57, col. 371.

20. Wendebourg, „Reinheitsgesetze“ 150.
21. E. Synek, “Zur Rezeption Alttestamentlicher Reinheitsvorschriften ins Orthodoxe Kirchenrecht,” Kanon 16 (2001) 29.
22 Glej reference iz revije Wendebourg, Reinheitsgesetze 153-155.
23. Justin, Dialog. 13, Origen, Contr. Cels. VIII 29.
24 V, 3. C str. Wendebourg, "Reinheitsgesetze" 154.
25 Stromata III / XII 82, 6.6
26 Z opaznimi težavami z. Irinea, ki spolnosti ni upoštevala zaradi padca. Glejte Adv. Haer. 3. 22. 4. Cp. J. Behr, "Poroka in asketizem", neobjavljen članek na 5. mednarodni konferenci o Ruski pravoslavni cerkvi (Moskva, november 2007), 7.
27. J. Behr, asketizem in antropologija v Ireneju in Clementu (Oxford 2000), 171-184.
28 S. Stelzenberger, Die Beziehungen der frühchristlichen Sittenlehre zur Etik der Stoa. Eine moralgeschichtliche Studie (München 1933), 405 in dalje.
29. De monogamia VII 7, 9 (CCL 2, 1238, 48ff).
30 Div. Institucije VI 23 (CSEL 567, 4 ff).
31. Paed II / X 92, 1f (SC 108, 176f).
32. Cf. Behr, »Poroka in asketizem« 7.
33. De exhortatione castitatis X 2-4 (CCL 15/2, 1029, 13ff). Od f. Wendebourg, "Reinheitsgesetze" 159.
34 O odnosu Origena in filozofskih tokov njegovega časa je bilo napisanih veliko študij. Za povzetek trenutnih raziskav na to temo glej D. I. Rankin, Od Clementa do Origena. Družbeni in zgodovinski kontekst cerkvenih očetov (Aldershot-Burlington 2006), 113-140.
35 Cat.in Ep. ad Cor. XXXIV 124: C. Jenkins (ur.), »Origen na 1 Korinčanom,« Journal of Theological Studies 9 (1908) 502, 28-30.
36 Hom. v Lev. VIII 3f (GCS 29, 397, 12-15).
37. Glej L. W. Barnard, »Ozadje zgodnjega egiptovskega krščanstva«, Cerkev četrtletno Rev. 164 (1963)
434, tudi M. Grant, Roman World (London 1953), 117, 265. Cr. reference iz Wendebourg, "Reinheitsgesetze" 167.
38 Glej M. Simon, Recherches d'Histoire Judéo-Chrétenne (Pa ris 1962), 140ff., In M. Grant, judovsko krščanstvo v Antiohiji v drugem stoletju, "Judéo-Christianisme (Paris 1972) 97-108. Cp. Povezave iz Wendebourg, “Reinheitsgesetze” 167.8
39 Didaskalia XXVI. H. Achelis-J. Fleming (ur.), Die ältesten Quellen des orientalischen Kirchenrechts 2 (Leipzig 1904), 139.
40 Na istem mestu 143.
41 Popodovodatysm. T. Tenšek, L'ascetismo nel Concilio di Gangra: Eustazio di Sebaste nell'ambiente ascetico
42 J. Gribomont, “Le monachisme au IVe s. sl Asie Mineure: de Gangres au messalianisme, Studia Patristica 2 (Berlin 1957), 400-415.
43 P. Joannou, Fonti. Discipline générale antique (IVe-IX.), Fasc. IX, (Grottaferrata-Rim 1962), t. I, 2,
89. AngleščinaTransfer (Pedalion) D. Cummings (Chicago 1957), 523.
44. Glej Tenšek, L'ascetismo 17-28.9
45. Joannou, Discipline 91, The Rudder 524.
46. Tenšek, L'ascetismo 28.
47 Joannou, Discipline 94, Kormilo 527.
48 Kasnejši razvoj koncepta obredne nečistote v vizantizmu. P. Viscuso, “Čistost in spolna definicija v pozni bizantinski teologiji”, Orientalia Christiana Periodica 57 (1991) 399-408.
49. Cf. H. Hunger, "Christliches und Nichtchristliches im byzantinischen Eherecht", Österreichisches Archiv für Kirchenrecht 3 (1967) 305-325.
50. C. L. Feltoe (ur.), Pisma in drugi od Dionizija Aleksandrijskega (Cambridge 1904), 102-
103. Pop voda in pristnost. P. Joannou, Discipline générale antique (IVe-IXes.) 1-2 (Grottaferratta-Rom 1962), 2, 12. Prevod je prilagojen Kormchyju 718.
51. Patriarh Pavel: »Ali lahko ženska vedno obišče tempelj?« 24.
52. R. F. Taft, Zgodovina liturgije sv. John Chrysostom, Zvezek VI. Občestvo, zahvalni dan in zaključni obredi, Rim 2008 (OCA 281), 204-207, 216.
53. Glej komentar Theodora Balsamona (ca. 1130 / 40- post 1195) o tem pravilu: v epistu. S. Dionysii Alexandrini ad Basilidem episcopum, can. 2, PG 138: 465C-468A.
54. Can. 8, Rallis - Potlis II, 133.
55. Angleški prevod Kormchija 719. Patriarh Pavel navaja Zonar verbatim v »Ali lahko ženska vedno hodi v cerkev« 25.11.
56. Klutschewsky, “Frauenrollen” 174.
57. Glej vprašanja in odgovore očeta Maxima Kozlova na spletni strani cerkve Tatjana v Moskvi: www.st-tatiana.ru/index.html?did=389.
58. CPG 244, Joannou, Discipline II, 243-244, 264.
59. W. Riedel, Die Kirchenrechtsquellen des Patriarchats Alexandrien (Leipzig 1900), 209. Glej The Translator, ed. C. Bebawi (Bramcote 1987), 20.

60. P. Browe, Beiträge zur Sexualethik des Mittelalters, Breslauer Studien zur historischen Theologie XXIII (Breslau 1932). O razvoju koncepta obredne nečistosti na Zahodu v povezavi z duhovniško celibatu glej H. Brodersen, Der Spender der Kommunion im Altertum und Mittelalter. Ein Beitrag zur Geschichte der Frömmigkeitshaltung, UMI Dissertation Services, (Ann Arbor 1994), 23-25, 132.12

61. PL 77, 1194C - 1195B.
62. Neprodaja in objem: Aux origines de la morale sexuelle occidentale (VIe-XIe s.) (Pariz 1983), 11 , 73-82.
63. Ibid., 14.
64. E. Levin, 900–1700 (Ithaca-London 1989), 46.
65. Vprašanje Kirike, Ruska zgodovinska knjižnica VI (St. Petersburg 1908), 34, 46.
66. I. Zabelin. Domače življenje ruskih carjev v XVI. Stoletju XVII. Stoletja (Moskva 2000), zvezek II, 2-3.
67. Requiem (Kijev 1606), ff. 674v-675r. Navedeno iz Levin, Sex and Society 170.
68. B. Uspensky, Car in Patriarch (Moskva 1998), 145-146, opombi 3 in 5.
69. “Molitev ob prvem dnevu, ko naj bi vedno rodila ženo mladeniča”, Trebnik (Moskva 1906), 4v-5v.
70. “Molitve ženi poroke s štirinajstimi dnevi,” prav tam, 8-9.14
71. Synek, “Wer aber nicht,” 152.
72. Obstaja tudi 148.
73. Department of Religious Education, Orthodox Church in America (ed.), Women and Men in the Church. A Study on the Community of Women and Men in the Church (Syosset, New York 1980), 42-43.

1 . Настольная книга священно-церковнослужителя (Харьков 1913), 1144.
2 . См. Вопросы-ответы о.Максима Козлова на сайте храма мц.Татианы в Москве:
www . st – tatiana . ru / index . html ? did =389 (15 January 2005). Cр. A. Klutschewsky, “Frauenrollen und Frauenrechte in der Russischen Orthodoxen Kirche,” Kanon 17 (2005) 140-209.
3 . Впервые опубликовано на русском и немецком в ежеквартальном журнале Берлинской епархии РПЦЗ в Германии: “Может ли женщина всегда посещать храм?” Вестник Германской епархии 2 (2002) 24-26 и позднее онлайн: http :// www . rocor . de / Vestnik /20022/ .

4 . Этот запрет соблюдается согласно Требнику Русской Православной Церкви. См . английскийперевод : Book of Needs of the Holy Orthodox Church, trans. by G. Shann, (London 1894), 4-8.
5 . См. сайты приходов московского патриархата в США: www . russianchurchusa . org / SNCathedral / forum / D . asp ? n =1097,
и www . ortho – rus . ru / cgi – bin / ns .
6 . См. Выводы Межправославной консультации о месте женщины в Православной Церкви и вопросе рукоположения женщин (Родос, Греция, 1988). См . prav tako
www.womenpriests.org/traditio/unclean .
7 . Например , K. Anstall, “Male and Female He Created Them”: An Examination of the Mystery of Human Gender in St. Maximos the Confessor Canadian Orthodox Seminary Studies in Gender and Human Sexuality 2 (Dewdney 1995), esp. 24-25.
8 . Cр. G. Mantzaridis, Soziologie des Christentums (Berlin 1981), 129ff, id., Grundlinien christlicher Ethik (St. Ottilien 1998), 73.
9 . Желающих углубить мой весьма краткий обзор исторических и канонических источников относительно ритуальной нечистоты можно отослать к следующему исперпывающему исследованию: E . Synek , „ Wer aber nicht v ö llig rein ist an Seele und Leib …” Reinheitstabus im Orthodoxen Kirchenrecht,” Kanon Sonderheft 1, (München-Egling a.d. Paar 2006).
10 . E. Fehrle, Die kultische Keuschheit im Altertum in Religionsgeschichtliche Versuche und Vorarbeiten 6 (Gießen 1910), 95.
11 . Тамже , 29.
12 . Там же, 37.
13 . Cр. R. Taft, “Women at Church in Byzantium: Where, When – and Why?” Dumbarton Oaks Papers 52 (1998) 47.4
14 . I. Be’er, “Blood Discharge: On Female Impurity in the Priestly Code and in Biblical Literature,” in A.Brenne r (ed.), A Feminist Companion from Exodus to Deutoronomy (Sheffield 1994), 152-164.
15 . J. Neusner, The Idea of Purity in Ancient Judaism (Leiden 1973).
16 . M. James, The Apocryphal New Testament (Oxford 1926), 42. Cр. Taft, “Women” 47.
17 . D. Wendebourg, “Die alttestamentli chen Reinheitsgesetze in der frühen Kirche,“ Zeitschrift20für Kirchengeschichte 95/2 (1984) 149-170.
18 . Cр. Samariter,“ Pauly-Wissowa II, 1, 2108.
19. In Matthaeum Homil. XXXI al. XXXII, PG 57, col. 371.

20. Wendebourg, “Reinheitsgesetze” 150.
21 . E. Synek, “Zur Rezeption Alttestamentlicher Reinheitsvorschriften ins Orthodoxe Kirchenrecht,” Kanon 16 (2001) 29.
22 . См. ссылки у Wendebourg, “Reinheitsgesetze” 153-155.
23 . Justin, Dialog. 13, Origen, Contr. Cels. VIII 29.
24 . V, 3. C р . Wendebourg, “Reinheitsgesetze” 154.
25 . Stromata III/XII 82, 6.6
26 . Сзаметнымисключениемсв . Иринея, который не рассматривал сексуальность как результат грехопадения. См. Adv . Haer. 3. 22. 4. Cр. J. Behr, “Marriage and Asceticism,” unpublished paper at the 5th International Theological Conference of the Russian Orthodox Church (Moscow Nov. 2007), 7.
27 . J. Behr, Asceticism and Anthropology in Irenaeus and Clement (Oxford 2000), 171-184.
28 . S. Stelzenberger, Die Beziehungen der frühchristlichen Sittenlehre zur Ethik der Stoa. Eine moralgeschichtliche Studie (München 1933), 405ff.
29 . De monogamia VII 7, 9 (CCL 2, 1238, 48ff).
30 . Div. Institutiones VI 23 (CSEL 567, 4 ff).
31 . Paed. II/X 92, 1f (SC 108, 176f).
32 . Сf. Behr, “Marriage and Asceticism,” 7.
33 . De exhortatione castitatis X 2-4 (CCL 15/2, 1029, 13ff). С f . Wendebourg , “ Reinheitsgesetze ” 159.
34 . Множество исследований было написано по поводу взаимоотношений Оригена с философскими течениями его времени. Резюме современных исследований по теме см. у D . I . Rankin , From Clement to Origen . The Social and Historical Context of the Church Fathers, (Aldershot-Burlington 2006), 113-140.
35 . Cat.in Ep. ad Cor. XXXIV 124: C. Jenkins (ed.), “Origen on 1 Corinthians,” Journal of Theological Studies 9 (1908) 502, 28-30.
36 . Hom. in Lev. VIII 3f (GCS 29, 397, 12-15).
37 . См. L. W. Barnard, “The Background of Early Egyptian Christianity,” Church Quarterly Rev. 164 (1963)
434, также M. Grant, The Jews in the Roman World (London 1953), 117, 265. Cр. ссылки у Wendebourg, “Reinheitsgesetze” 167.
38 . См . M. Simon, Recherches d’Histoire Judéo-Chrétenne (Pa ris 1962), 140ff., и M. Grant, Jewish Christianity at Antioch in the Second Century,” Judéo-Christianisme (Paris 1972) 97-108. Cр. ссылки у Wendebourg, “Reinheitsgesetze” 167.8
39 . Didaskalia XXVI. H. Achelis-J. Fleming (eds.), Die ältesten Quellen des orientalischen Kirchenrechts 2 (Leipzig 1904), 139.
40 . Там же 143.
41 . Поповодудатысм . T. Tenšek, L’ascetismo nel Concilio di Gangra: Eustazio di Sebaste nell’ambiente ascetico siriaco dell’Asia Minore nel IV° secolo, Excerpta ex dissertatione ad Doctoratum in Facultae Theologiae Pontificiae Universitatis Gregorianae, (Rome 1991), 23-24.
42 . J. Gribomont, “Le monachisme au IVe s. en Asie Mineure : de Gangres au messalianisme,” Studia Patristica 2 (Berlin 1957), 400-415.
43 . P. Joannou, Fonti. Discipline générale antique (IVe- IXes.), fasc. IX, (Grottaferrata-Rome 1962), t. I, 2,
89. Английскийперевод Кормчей (Pedalion) Д . Каммингса (Chicago 1957), 523.
44 . См . Tenšek, L’ascetismo 17-28.9
45 . Joannou, Discipline 91, The Rudder 524.
46 . Tenšek, L’ascetismo 28.
47 . Joannou, Discipline 94, The Rudder 527.
48 . Оболее позднем развитии понятия о ритуальной нечистоте вВизантиисм . P. Viscuso, „Purity and Sexual Defilement in Late Byzantine Theology,” Orientalia Christiana Periodica 57 (1991) 399-408.
49 . Сf. H. Lakota, “Christliches und Nichtchristliches im byzantinischen Eherecht,“ Österreichisches Archiv für Kirchenrecht 3 (1967) 305-325.
50. C. L. Feltoe (ur.), Pisma in drugi od Dionizija Aleksandrijskega (Cambridge 1904), 102-
103. Pop voda in pristnost. P. Joannou, Discipline générale antique (IVe-IXes.) 1-2 (Grottaferratta-Rom 1962), 2, 12. Prevod je prilagojen Kormchyju 718.
51. Patriarh Pavel: »Ali lahko ženska vedno obišče tempelj?« 24.
52. R. F. Taft, Zgodovina liturgije sv. John Chrysostom, Zvezek VI. Občestvo, zahvalni dan in zaključni obredi, Rim 2008 (OCA 281), 204-207, 216.
53. Glej komentar Theodora Balsamona (ca. 1130 / 40- post 1195) o tem pravilu: v epistu. S. Dionysii Alexandrini ad Basilidem episcopum, can. 2, PG 138: 465C-468A.
54. Can. 8, Rallis - Potlis II, 133.
55. Angleški prevod Kormchija 719. Patriarh Pavel navaja Zonar verbatim v »Ali lahko ženska vedno hodi v cerkev« 25.11.
56. Klutschewsky, “Frauenrollen” 174.
57. Glej vprašanja in odgovore očeta Maxima Kozlova na spletni strani cerkve Tatjana v Moskvi: www.st-tatiana.ru/index.html?did=389.
58. CPG 244, Joannou, Discipline II, 243-244, 264.
59. W. Riedel, Die Kirchenrechtsquellen des Patriarchats Alexandrien (Leipzig 1900), 209. Glej, P. Bradshaw (ur.), Kanoni Hipolita, angleški trans. C. Bebawi (Bramcote 1987), 20.

60. P. Browe, Beiträge zur Sexualethik des Mittelalters, Breslauer Studien zur historischen Theologie XXIII (Breslau 1932). O razvoju koncepta obredne nečistosti na Zahodu v povezavi z duhovniško celibatu glej H. Brodersen, Der Spender der Kommunion im Altertum und Mittelalter. Ein Beitrag zur Geschichte der Frömmigkeitshaltung, UMI Dissertation Services, (Ann Arbor 1994), 23-25, 132.12

61. PL 77, 1194C - 1195B.

62. Neprodaja in objem: Aux origines de la morale sexuelle occidentale (VIe-XIe s.) (Pariz 1983), 11 , 73-82.
63 Ibid, 14.
64. E. Levin, Ithaca-London 1989, 46.
65. Vprašanje Kirike, Ruska zgodovinska knjižnica VI (St. Petersburg 1908), 34, 46.
66 I. Zabelin. Gospodinjstvo življenje ruskih carjev v XVI I. XVII stoletja (Moskva 2000), zvezek II, 2-3.
67. Requiem (Kijev 1606), ff. 674v-675r. Navedeno Levin, Sex and Society 170.
68 B. Uspensky, Car in Patriarch (Moskva 1998), 145-146, opombe 3 in 5.
69 "Molitev na prvi dan rojstva fantove žene za vedno", Trebnik (Moskva 1906), 4 v -5 v.
70 »Molitev ženi poroke za štirinajst dni«, prav tam, 8-9.14
71 Synek, “Wer aber nicht,” 152.
72 Tam isto 148.
73. Oddelek za versko vzgojo, Pravoslavna cerkev v Ameriki (ur.), Ženske in moški v Cerkvi. Skupnost v New Yorku (Syosset, New York 1980), 42-43.

Ali lahko v mesecu hodim v cerkev

Med večino župljanov obstajajo nekatera splošno sprejeta pravila, po katerih se lahko v času tako imenovane nečistosti udeležite cerkve in molite ženskam in ne morete se dotakniti svetišč (križ, evangelij, relikvije svetnikov) in sodelovati v zakramentih.

Sakramenti skupaj 7:

  • Krst
  • Križanje,
  • Kesanje
  • Obhajilo,
  • Zakrament poroke (poroka)
  • Siva,
  • Duhovništvo (velja samo za duhovnike, ženske v njem ne sodelujejo).

Prej so ženskam v času nečistosti (menstruacije, prvih 40 dni po porodu) prepovedali vstop v Božji tempelj na splošno.

To je bilo posledica dejstva, da bi zaradi posebnosti oblačil na tla lahko kapljala menstrualna kri in tako oskrbovala svetišče.

Danes so zaradi velike količine higienskih izdelkov takšne situacije nemogoče, zato je ženskam dovoljeno, da gredo v cerkev.

Kljub temu se zdaj tradicionalno svetuje, da stoji med služenjem ne v samem templju, ampak v preddverju, če ni tam, kar je mogoče, potem je to samo nedaleč od vhoda.

Ali je med menstruacijo možno sprejeti občestvo, vam bo povedal vaš osebni izpovednik. Za njega in bi ga morali poslušati.

Tabela podrobneje prikazuje dovoljenja in prepovedi v zvezi s kritičnimi dnevi.

Bodite pozorni! Prepovedano je vstopati v tempelj s krvavečo rano, tako da je ne oskrbimo s prelivanjem krvi.

Občestvo med menstruacijo: kanoni Stare zaveze

Ali je možno med menstruacijo sprejeti občestvo, v Stari zavezi je nedvoumno rečeno: »Ne!«

V teh dneh ženska v času čiščenja sploh ni mogla vstopiti v tempelj. In to je bilo povezano ne samo s higienskimi značilnostmi, ampak tudi z duhovno komponento.

Menilo se je, da je mesečno - najprej spomin na poškodovano človeško naravo, in drugič, - da je nerojen otrok"mrtvo telo", ki je tudi oskrunilo svetišče.

Poleg tega je vsak, ki se je v dneh menstruacije dotaknil ženske, prav tako postal »nečist«.

To je zanimivo! Tudi o Devici Mariji, v Jakobovem proto-evangeliju, je rečeno, da je živela v templju do 12. leta, potem pa je bila po zaroki poslana, da bi živela z Jožefom, da se ne bi mogel oskruniti "Gospodovega svetišča".

Nova zaveza obhajila v mesecu

V Novi zavezi Jezus Kristus spremeni razumevanje čistosti in nečistosti človeka. Govori o pomembnosti duhovnosti, prisotnosti Svetega Duha in ne fizičnega stanja.

Ni zavrnil krvaveče ženske, ki se ga je dotaknila, ampak, nasprotno, jo je ozdravila, hvalila jo za njeno vero. S tem je Odrešenik jasno povedal, da je pomembno le tisto, kar je v srcu človeka: njegove misli in namere, in samo nepravične misli in dejanja ga lahko oskrunjajo, in ne naravne telesne stvari.

Apostol Pavel prav tako pravi, da je »vse Božje bitje dobro«, in v človeku, ki ga je ustvaril Gospod, ni nič nečistega.

Vendar pa je v zvezi s tem pomenil hrano, zato je težko razumeti, ali je apostol želel povedati o hrani ali je bilo vse v zvezi z vsemi stvarmi in stvarmi, ki jih je ustvaril Bog.

Čeprav je koncept obredne nečistote (naveden v Stari zavezi) odstranjen, je težko natančno ugotoviti, kako naj ženske delujejo v teh dneh. Znano je, da so zgodnji kristjani sprejeli obhajilo vsak teden in ne omenjamo izjeme za ženske s posebno boleznijo.

Kljub posrednim navodilom v Novi zavezi ni jasno navedeno, ali je med menstruacijo možno sprejeti občestvo.

Kaj pravi Pravilnik Pravoslavne Cerkve o občestvu med menstruacijo?

V pravilniku so natančnejša navodila za občestvo med menstruacijo.

Piše: "Žena, ki je v čiščenju, ne bi smela sprejeti občestva, dokler ni bila očiščena."

Vendar pa je ta situacija le sklic na avtoritativna mnenja svetih očetov: Dioniza, Atanazija in Timoteja Aleksandrijskega. Zlasti v sv. Dioniziju so povedali, da je malo verjetno, da se bo pobožna ženska upala sprejeti svetišče v teh dneh.

V Ruski pravoslavni cerkvi v 12. stoletju so bila pravila veliko strožja.in omejitve so bile zelo natančne. Torej, če je ženska začela menstruacijo, medtem ko je bila v templju, je morala takoj iz tega izstopiti.

V nasprotnem primeru je dobila pokoro na 6-mesečno hitrost z vsakodnevnimi zemeljskimi loki (50 na dan).

Ali je možno občestvo med menstruacijo: mnenje sodobnih duhovnikov

Glede sodobnih duhovnikov so tu mnenja popolnoma nasprotna.

Obstajajo duhovniki, ki od svojih župljanov zahtevajo, da sledijo vsem pravilom priprave na obhajilo (branje kanonov, postov itd.) In ženskam ne dovolijo, da to počnejo med svojim obdobjem.

Obstajajo tisti, ki pravijo, da je glavna stvar začeti zakrament s tresenjem in resničnim kesanjem, in vse formalnosti (vključno s pripravo in telesnim stanjem) se štejejo za odvečne.

Čeprav so seveda podporniki drugega vidika veliko manjši. V bistvu večina duhovnikov sledi tradicionalnemu pristoputo pomeni, da ženskam ni priporočljivo, da se v času čiščenja približajo Sveti pokal.

Vendar pa sedanji duhovniki ne uporabljajo samo te dogme, ampak poskušajo najti razlago.

In med mnenji, poleg skupnih razlag o higienski strani vprašanja in duhovnem, obstaja tudi ideja, da se ženske v tem obdobju cikla bolj utrujajo in manj zbirajone morejo v celoti moliti in sodelovati v liturgiji in se ne morejo pripraviti na obhajilo.

Istočasno obstajajo duhovniki, ki menijo, da ženska med menstruacijo, nasprotno, potrebuje več občestva, ker je za to obdobje težko tako fizično kot čustveno.

Bodite pozorni! Vprašanje, ali je možno občestvo med menstruacijo, pa tudi o vseh drugih omejitvah in dovoljenjih, mora vsaka ženska odločati le s svojim izpovednikom (ali duhovnikom cerkve, ki jo redno obiskuje).

Občestvo med menstruacijo: mnenje Zahoda in Vzhoda

Kar se tiče občestva med menstruacijo s svetimi očeti zahoda in vzhoda, se mnenja razlikujejo.

Pogled proti zahodnim škofom - sv. Klement Rimski in Gregor Dvoeslova je takšen, da lahko ženska v takih dneh sodeluje v zakramentu, ker ta šibkost ni odvisna od njene volje, in Sveti Duh je vedno prisoten v njej.

Vendar pa Gregory Dvoeslov pravi, da če se ženska sama ne upa približati obhajilu, potem jo je treba pohvaliti za svojo pobožnost.

Na vzhodu ni takšnega soglasja:

  • V starodavnem krščanskem dokumentu Didaskalia (III. St.) Se pravi, da lahko ženske vedno sprejmejo občestvo, kljub začasni slabosti.
  • V istem obdobju sv. Dionizij Aleksandrijski pravi, da si ženska ne more upati pričeti občestva v času čiščenja. Kot primer navaja evangelijsko zgodbo o ženski s krvavitvijo, ki se je zaradi zdravljenja odločila, da se ne bo dotaknila samega Gospoda, temveč le rob njegove obleke.
  • Malo kasneje, sv. Athanasius iz Aleksandrije, ki se prepira, ali je možno, da bi ženska sprejela občestvo med menstruacijo, piše, da tako kot vsaka oseba ni mogoče kriviti za tok sline ali sluznice iz nosu, lahko ženska mesečno preneha veljati, in gre samo za oskrbo greha.
  • Timotej Aleksandrijski meni, da mora biti občestvo ženske odloženo, dokler se ne očisti.
  • Patriarh Pavel iz Srbije dovoljuje ženski, da živi polno cerkveno življenje (da postavi sveče, da moli, da sodeluje v bogoslužju), vendar je po njegovem mnenju še vedno nemogoče sprejeti občestvo in se krstiti v njegovem obdobju.

Greh predvečer in adama

Po Stari zavezi je menstruacija kaznovanje človeške rase za padec v greh, na katerega je Eva potisnila Adama. Po okusu sadja prepovedanega drevesa po nasvetu kačjega kušalca je prvi od ljudi, videl njihovo telesnost, izgubil svojo angelsko duhovnost. Ženska, ki je razkrila šibkost duha, je človeško raso obsodila na večno trpljenje.

V tretjem poglavju Stare zaveze Geneze, ko sta Adam in Eva videla svojo naglost in priznala pred Bogom v svojem dejanju, je Stvarnik rekel Ženi: »Bomno bom naredil vašo nosečnost, imeli boste otroke v mukah«.

Kasneje so mnogi antikvarniški biblijski znanstveniki verjeli, da ženska polovica človeške rase ni kaznovala le nosečnosti in bolečine zaradi dela, ampak tudi menstruacijo, ki je mesečni opomin na izgubo nekdanje angelske narave.

Na vprašanje: "Ali je možno z menstruacijo iti v cerkev?" Z vidika starozaveznih teologov lahko rečemo: "Ne!" Poleg tega je katerakoli hčerka Eve, ki zanemarja to prepoved, oskrunjuje sveto mesto in se potopi v globine greha.

Simbol smrti

Mnogi teologi ponavadi poosebljajo mesečno kri, ne s skrivnostjo rojstva, ampak s sistematičnim opominjanjem človeštva na njegovo smrtnost. Telo je začasna posoda, napolnjena s Svetim Duhom. Samo nenehno se spominjamo bližnje smrti "materije", neumorno izpopolnjevajoče duhovno načelo.

Prepoved obiska templja v času menstruacije je tesno povezana s procesi, ki povzročajo krvav izcedek. Med menstruacijo telo zavrača neoplojeno jajčece. Ta proces, ki je z vidika medicine precej fiziološki, v religiji meji na smrt potencialnega zarodka in s tem duše v maternici. V skladu z verskimi dogmami Stare zaveze, mrtvo telo oskrbuje Cerkev, spominja na izgubljeno nesmrtnost.

Krščanstvo ne prepoveduje molitve doma, vendar je po mnenju pravoslavnih teologov prepovedano obiskati Božjo hišo za žensko.

Drugi razlog, ki ženski prepoveduje prehod praga Svete hiše med menstruacijo, je higiena. Tesnila, tamponi in menstrualne skodelice so se pojavili relativno pred kratkim. Sredstva za »zaščito« pred izlivanjem izločkov maternice v preteklost so bila precej primitivna. Ko govorimo o datumu rojstva te prepovedi, se moramo spomniti, da je bila cerkev takrat kraj največjih množičnih srečanj ljudi. Še posebej med počitnicami, ikoničnimi storitvami.

Pojav ženske med menstruacijo je na takem mestu ogrožal ne le njeno zdravje, ampak tudi zdravje drugih. Obstajalo je in obstaja množica bolezni, ki se prenašajo s snovmi, ki jih telo zavrača.

Če povzamemo prve rezultate iskanja odgovora na vprašanje: "Zakaj je med menstruacijo nemogoče iti v cerkev", izpostavimo več razlogov za to prepoved iz perspektive starozaveznih teologov:

  1. Higiensko.
  2. Menstruacija je otipljiv opomnik za potomce padca Eve.
  3. Zavrnjeno jajce, v smislu vere, je enakovredno plodu, ki je umrl zaradi spontanega splava.
  4. Izenačevanje krvavih izpustov s simbolom smrtnosti vseh stvari.

Menstruacija v Novi zavezi

Krščanstvo iz nove zaveze se zdi bolj zvesti možnosti, da ženske v kritičnih dneh sodelujejo v cerkvenem življenju. Spremembe pogledov in s tem teološke interpretacije so povezane z novim konceptom človeškega bistva. Potem ko je Jezus Kristus sprejel trpljenje za grehe človeštva na križu, je človeštvo osvobodil človeškega telesa. Samo duhovnost in čistost, moč duha je najpomembnejša od zdaj naprej. Ženska krvavitev iz meseca v mesec, kot je Bog nameraval, zato v menstruaciji ni nič nenaravnega. Navsezadnje, meso se ne more vmešati v čisto in iskreno željo po komuniciranju z Bogom.

V tem primeru je primerno spomniti apostola Pavla. Trdil je, da je vsako Božje bitje lepo in da v njem ni ničesar, kar bi lahko oskrunilo Stvarnika. Nova zaveza ne daje dokončnega odgovora na vprašanje, ali je med menstruacijo možno obiskati svete kraje. Ta položaj je povzročil nastanek razlik med svetimi očeti. Nekateri so bili prepričani, da prepovedi dekleta, da obiskujejo cerkev, pomeni iti proti samim naukom krščanstva. Teologi, ki imajo to stališče, v podporo svojim besedam navajajo biblično prispodobo o Jezusu in žensko, ki že dolgo krvavi.

Dotikanje dna odrešenikovih oblačil jo je ozdravilo, in Sin človekov ne le ni potisnil trpljenja stran, ampak ji je rekel: "Bodite drzni, hči!" Mnoge ženske vprašajo, ali lahko berejo molitve med mesečnimi obdobji doma. Ali bo to odstopanje od sprejetih kanonov. Krščanstvo je zvest temu in ne šteje kritičnih dni za oviro za komunikacijo z Bogom.

Ali je možno iti v cerkev na »nečiste« dni?

Nedvoumni odgovor duhovnika, ali je možno vstopiti v cerkev med menstruacijo, št. Potrebno je iskati blagoslove od duhovnika-duhovnika cerkve, ki jo želi ženska obiskati.

Ne pozabite, da so duhovne zadeve povsem individualne. V skrajni potrebi ali duhovni zmedenosti duhovnik ne bo zavrnil priznanja ženske. Nečistost telesa ne bo vplivala. Vrata Gospodove hiše so vedno odprta za prizadete. Ni strogega kanona o tem, kako se ravnati pravilno ali nepravilno v zadevah vere. Za Boga sta ženska in moški ljubljeni otrok, ki bo vedno našel zatočišče v svojem ljubečem objemu.

V primeru prepovedi obiska katedrale se postavlja vprašanje, ali je možno otroka krstiti z mesečnim in kako nadaljevati, če dogodka ni mogoče prenesti. Sledite povezavi, da dobite odgovore na ta vprašanja.

Je mogoče priznati

Mnoge ženske, ki iščejo odgovor duhovnika na forumih, sprašujejo, če lahko priznajo v neporavnanih obdobjih. Odgovor je zelo kategoričen: ne! Niti izpovedi, ne sprejmite obhajila, ne poročite se in ne sodelujte v krstu v teh dneh. Izjeme so resne bolezni, zaradi katerih je krvavitev podaljšana.

Če je menstruacija posledica bolezni, je treba prositi za blagoslov od duhovnika in šele nato sodelovati v zakramentih Cerkve in pojesti Kristusovo telo in kri.

Ali je med menstruacijo možno piti sveto vodo

V Svetem pismu ni natančnega odgovora na to vprašanje, toda pri proučevanju predpisov cerkvene službe lahko naletite na prepoved tega dejanja. Ne glede na to, ali se dogaja doma ali v templju, je bolje počakati do konca kritičnih dni. V sodobnem krščanstvu lahko v kritičnih dneh najdete prepoved uporabe prosphora in posvečenih Cahorjev.

Ali lahko med menstruacijo priložim ikone?

Če se vrnemo k spisom teologov teologov, postane jasno, da je treba ikone ali ikonostas strogo prepovedati. Takšno vedenje onesnažuje sveto mesto.

Ni priporočljivo, da se dotikate roba obleke duhovnika ali držite sveč v rokah.

V mesecu lahko greš na službo, vendar je bolje, da si vzamemo mesto za "objavljene" ali blizu cerkvene trgovine.

Nova zaveza pravi, da se v templju spominja Kristusovo ime. Ali stroge prepovedi veljajo za domačo molitev? Dela teologov trdijo, da ni prepovedano govoriti o Bogu v molitveni obliki doma in v Cerkvi v katerem koli stanju telesa in duha.

Ali je možno občestvo med menstruacijo

Tisti, ki iščejo odgovor duhovnika na to vprašanje, dobijo kategorično zavrnitev. Demokratični pristop sodobne cerkve in številne odpustke za ženske v obdobju kritičnih dni se ne nanašajo na Svete skrivnosti. Priznanje, občestvo in potrditev je vredno vzdržati se do konca meseca. Edina izjema so primeri hude bolezni. Кровянистые выделения, вызванные длительной болезнью, не могут стать помехой даже для Соборования с предшествующей подготовкой к причащению.

Обратите внимание, что перед тем, как принять участие в Святых Таинствах, даже в состоянии недуга, необходимо взять благословение у Батюшки.

Множество историй на тематических форумах, рассказывающих о том, что женщину исповедовали и разрешили приложиться к святыням в период месячных связаны именно с недугом той, о ком идет речь.

Treba je omeniti, da lahko dekletom, ki pridejo na služenje v cerkev na kritične dni, molijo za zdravje in mir svojim bližnjim.

Upoštevanje zgornjih priporočil je predvsem spoštovanje župljana do cerkve in njenih temeljev.

Ali je možno samostan z mesečno

Mnoga dekleta se ne ukvarjajo samo z možnostjo domače molitve in obiski v času božje ureditve. Ženske, ki obiskujejo verske forume, se zelo zanimajo za vprašanje, ali je možno obiskati samostan med menstruacijo. Sestra Vassa podrobno in živo odgovarja na to vprašanje v svojem gradivu.

Če povzamemo informacije, predstavljene v njenem gradivu, ugotovimo, da nihče ne izžene ženske iz samostana samo zato, ker je prišla na »nečiste« dni.

Omejitve se lahko uvedejo v zvezi s prisotnostjo služb, kiley življenjskim slogom ali omejitvami v poslušnosti. Nune še naprej izvajajo poslušnost v skladu s statutom posameznega samostana. Če želite izvedeti več o omejitvah, ki so bile uvedene za začetnico ali sestro med menstruacijo, obiščite samostan samostana, v katerem je prišla pravična spolnost.

Ali je med menstruacijo mogoče pripeti relikvije

Mnoge ženske obiščejo samostan, da bi se dotaknile ostankov svetega, položenega za počitek na območju določenega samostana. S to željo je povezana želja po sprejemu duhovnika na vprašanje, ali je možno med menstruacijo pripeti relikvije. Na to vprašanje ni nedvoumnega odgovora. Malo verjetno je, da bodo tisti, za katere je ukrep nedejaven.

Pred potovanjem, ne glede na to, ali sovpada z regulativami ali ne, je potrebno prositi za blagoslov župnika, v katerem ženska vodi cerkveno življenje. V tem pogovoru je priporočljivo, da deklica navede motive in opozori na možnost nastopa menstruacije. Po tehtanju vseh prednosti in slabosti bo lahko oče dal dokončen odgovor.

Pravoslavje

V vašem mesečnem domu ni dovoljeno nuditi molitev Gospodu.

Preizkuševalec Wanga je priporočil, da se molitev prebere doma, da bi menstruacija šla in da bi se žensko zdravje vrnilo. Sledite povezavi, da se naučite obdelovalnih parcel.

V islamu je splošno znano, da je ženska v takih dneh v stanju obredne skrunitve. Podoben pogled na menstruacijo pomeni prepoved poštenega spola namazu pred koncem menstruacije.

Na vprašanje, ali lahko muslimanka v rednih časih bere molitve, je treba razumeti naravo razrešnice. Islam loči dve vrsti krvavitev pri ženskah: haid in istihad.

Chaid pomeni naravno mesečno krvavitev in istihada - krvavitev izven cikla ali poporodnega izcedka.

Mnenja teologov islama se razlikujejo glede možnosti molitve, v večini primerov pa je priporočljivo, da se v arabščini vzdržijo molitve in dotikajo se Svetega Korana.

Kdaj lahko po rojstvu hodim v cerkev

Če se vrnemo k pregledu pogledov cerkvenih očetov, je treba opozoriti na tiste, ki, ne da bi vztrajali pri strogi prepovedi, predlagali številna pravila, ki urejajo prisotnost poštenega spola v cerkvi v kritičnih dneh in po porodu. V prihodnje je treba omeniti, da je to versko prepričanje vzbudilo korenine in še vedno obstaja.

Nekaj ​​je gotovo: kljub številnim mnenjem teologov in raznovrstnosti interpretacij Svetega pisma, da bi odgovorili na vprašanje, ali je možno ob menstruaciji iti v cerkev in kdaj je po rojstvu vredno vrniti se v cerkveno življenje, ki "ima" žensko.

Ali je mogoče hoditi v cerkev z mesečnimi - časi stare zaveze


V dnevih Stare zaveze so bile ne samo ženske nečiste v teh dneh, ampak tudi ljudje, ki so trpeli zaradi kuge. Poleg tega je bilo danes prepovedano dotikati ženske, verjeli so, da bodo tudi tisti, ki se dotaknejo, postali nečisti. Zato je bilo v tistih dneh strogo prepovedano obiskovanje cerkve.

Menilo se je, da ženska, ki je rodila sina, ne bi smela hoditi v cerkev do enega meseca po rojstvu. Če imate hčerko, potem v tem primeru ne morete prestopiti praga templja več kot tri mesece.

Ko ženske ne morejo iti v cerkev

Koliko dni po rojstvu otroka si lahko v Božji prisotnosti v službi?

V času stare zaveze je veljalo, da ženska po 40 dneh rojstva, medtem ko je čistila, ni imela pravice obiskovati službe. Trenutno je ta tradicija tudi ukinjena.

Patriarh Srbski Pavel o ženski umazaniji

Patriarh Pavel, ki je razmišljal o ženski nečistosti, je govoril o Dioniziju Aleksandrijskemu, ki je trdil, da ženska nima pravice do občestva, da bi se dotaknila svetih relikvij Odrešenika, vendar mora vedno moliti in se krstiti.

Po mnenju Dionizija ženska nima pravice do priznanja, dokler ni popolnoma očiščena. Obstaja tudi mnenje, da je nemogoče vstopiti v tempelj natanko 40 dni od trenutka rojstva ali spontanega splava.

Toda Pavlov osebni odgovor je bil drugačen. Zanaša se na prispodobo krvaveče ženske. Če se Odrešenik sam ne zdi, da so ženske s krvjo nečiste, zakaj naj bi bile prepovedane v našem času, je utemeljeval oče.

V kakšnih primerih lahko med menstruacijo kršimo obče?

Dovoljeno je občestvo med menstruacijo, samo če ženska umre. Tu se zbližujejo mnenja vseh duhovnikov, ker ne morete pustiti, da človek umre brez občestva.

V takih primerih je dovoljeno isto občestvo tistega, ki je jemal hrano (običajno občestvo je možno le na prazen želodec). Enako velja za porodnice v primeru nevarnosti za njihovo življenje.

Patriarh Pavel Srbski je v tej točki dejal: "... v smrtonosni bolezni lahko sprejme občestvo in se krsti."

Tako kljub nekaterim razlikam v mnenjih o občestvu v času menstruacije, to je ukaz, da je možno v mesecu obiskati cerkev, vendar ni priporočljivo, da sprejmemo obhajilo.

Iz tega videoposnetka se boste naučili, ali lahko občudujete med svojim obdobjem.

Ta videoposnetek vas bo seznanil z duhovnikovim odgovorom o iskanju ženske med menstruacijo v templju.

Oglejte si video: Vienna Austria WOW Factor (Oktober 2019).

Loading...